Projekt – Center za filozofijo za otroke, kritično mišljenje in uporabno filozofijo

PROJEKT ŠTUDENTSKI IZZIVI

Člani projektne skupine

Eva Cvitanič, Smiljana Gartner, Veronika Jakelj, Tilen Jaušovec, Anemari Koletnik, Gala Očko, Jan Sever, Anže Valtl, Julia Vačun, Maja Vačun.

Informacije o možnostih predstavitev ali izvedbe FzO za vrtce, šole, knjižnice:

smiljana.gartner@um.si

maja.vacun@os-selnica.si

ZAKAJ FILOZOFIJA Z OTROKI

Razvijanje štirih vrst mišljenja

Krepitev socialne in čustvene inteligence oz. pridobivanje tovrstnih kompetenc

Razvijanje kognitivnih kompetenc s kritičnim mišljenjem

Ali lahko pojasniš?
Ali lahko navedeš kak primer?
Kaj misliš s tem …?
Zakaj misliš, da …?
Kako vemo, da …?
Ali obstaja še kak drug pogled na …?
Ali se lahko opreš na kakšna dejstva?
Kaj bi rekel nekdo, ki se s tem ne strinja?
Kaj sledi iz tega, kar praviš?
Ali se to sklada s tem, kar si rekel/a prej?
Kakšne bi bile posledice tega?
Kako bi lahko preverili, ali je ta trditev resnična?
Kakšne vrste vprašanje je to?
Kako nam to vprašanje pomaga?

Struktura ure filozofije z otroki

Sedenje v krogu.
Vsebinska motivacija (zgodba, slika, video).
Čas za razmislek.
Postavljanje relevantnih vprašanj glede namotivacijo.
Izbira vprašanja za diskusijo.
Diskusija – skupnost raziskovanja.
Evalvacija (procesne narave).

KAKO FILOZOFIJA Z OTROKI

Kdo sem ?

Nadaljevanje povedi:

Sem nekdo, ki ne mara …

Sem nekdo, ki komaj čaka…

Sem nekdo, ki nikoli ne pozabi…

Številka 1: Ali bi/bila ti bila še vedno ti, če bi govoril/a drug jezik?

Številka 2: Ali bi/bila ti bila še vedno ti, če bi imel/a drugačno ime?

Številka 3: Ali je biti podoben nekomu isto kot biti on?

Številka 4: Kdo si?

Številka 5: Kaj je tisto, zaradi česar si ti ti?

Številka 6: Ali to, kako smo oblečeni, določa to, kdo smo?

Svoboda

Misli / Mišljenje

Mnenje / Dejstvo

Stereotipi

Enciklopedija osnovnih pojmov

Filozofija za otroke

Filozofija za otroke in biblioterapija sta podobni metodi, ki spodbujata socialno, emocionalno in kognitivno inteligenco. S pomočjo stimulacije (največkrat so zgodbe) spodbujamo in olajšujemo preiskovanje svojih emocij in stališč, različnih stališč, stališč in emocij drugih, se naučimo prepoznati dileme in probleme, jih preiskati, poiskati možne rešitve, presojati, se odločati in ovrednotiti. Pri tem je ob tesnobah in stiskah ključna verbalizacija ter verbalno razreševanje konfliktov znotraj sebe ali z drugimi.

Biblioterapija

COVID

Strokovnjaki že opozarjajo, da so otroci in mladostniki v šolah pasivni, asocialni, psihološko bolni. Učitelji opažajo, da se povečujejo težave v medsebojnih odnosih, pretiran individualizem, težave z zbranostjo in s spoštovanjem šolskih pravil. Pri tem so opažanja in ugotovitve najpogosteje vezane na učence zadnje triade in pa na srednješolce. Pozabljamo pa na otroke v starosti 6 do 9 let.