Medved ki to ni bil

Frank Tashlin: Medved, ki to ni bil

Že nekaj časa je minilo od takrat, ko je medved stal na robu gozda in zrl v nebo. Nad sabo je videl jato gosi, ki so letele na jug. Vedel je, da ko gosi letijo na jug in drevesa izgubljajo svoje liste, se njegovim krajem približuje zima. Kaj kmalu bo ves gozd pokrit s snežno odejo. Čas bi že bil, da gre v svoj brlog in se pripravi na zimovanje.

In prav to je storil.

Ne dolgo za tem, so v gozd prišli moški s sekirami, žagami in traktorji.

Delali so, delali, delali in delali, in končno so zgradili veliko tovarno točno nad vrhom brloga spečega  medveda.

Tovarna je delovala vso zimo.

Nato je prišla ponovno pomlad.

Globoko pod eno od tovarniških stavb, se je Medved prebudil. Skobacal se je iz brloga in še z napol zaprtimi očmi pogledal okoli sebe.

Kje je gozd? Kje je trava? Kje so drevesa? Kje  so rože? Kaj se je zgodilo?

Kje je bil? Stvari so izgledale tako čudno. Ni vedel, kje je.

»Gotovo sanjam,« je rekel. “Seveda sanjam.” Ampak to niso bile sanje. Bila je resničnost.

Ravno takrat je izza vrat prišel moški.

“Hej, vrni se na delo,” je rekel moški. “Jaz sem delovodja. Poročal bom naprej, da nič ne delaš.«

Medved je rekel: “Ne delam tukaj. Jaz sem Medved.”

Delovodja se je zelo glasno smejal. “To pa je dober izgovor. Človek pravi, da je medved, samo zato, da bi se izognil delu.«

Medved je rekel: “Ampak, jaz sem Medved.”

Delovodja se je nehal smejati, postal je jezen.

“Ne poskušaj me preslepiti,” je rekel. “Nisi medved. Ti si neumen človek, ki nosi krzneni plašč. Odpeljal te bom h generalnemu direktorju.”

Tudi generalni direktor je bil jezen.

Rekel je: “Nisi medved. Ti si neumen človek, ki ne nosi delavskih oblačil ampak krzneni plašč. Odpeljal te bom  k višjemu direktorju.”

Medved je rekel: “Žal mi je, da tako mislite…  ampak, jaz sem Medved.”

Višji direktor je bil še bolj jezen od generalnega direktorja.

“Poslušajte,” je medved rekel direktorju. “Ne delam tukaj. Medved sem in prosim, ne recite, da sem neumen človek, ki nosi krznen plašč in potrebuje delavska oblačila.«

“Hvala, da ste mi povedali,” je dejal direktor. ” Tega ne bom rekel, a  to je tisto, kar mislim, da ste.”  Medved je rekel: “Ampak, jaz sem medved.”

Višji direktor se je nasmehnil in rekel: “Ne moreš biti medved. Medvedi so samo v živalskem vrtu ali cirkusu. Nikoli niso v tovarni in ti si v  tovarni. Kako si potem lahko medved?”

Medved je rekel: “Ampak, jaz sem Medved.”

Višji direktor je stlačil medveda v avto in se odpeljal v živalski vrt.

“Je medved?” je vprašal direktorja živalskega vrta.

»Ne, ni medved, ker če bi bil medved, bi ga pripeljal v kletki.«

Medved je rekel: “Ampak jaz sem medved.”

Odšla sta iz živalskega  vrta in se odpeljala 600 milj stran do najbližjega cirkusa.

“Je medved?” je vprašal direktorja cirkusa.

“Ne, ni medved, ker če bi bil medved, ne bi sedel ali hodil ob tebi. Nosil bi mali klobuk s črtastim trakom, v rokah držal balon in se vozil z monokolesom.

Medved je rekel: “Ampak, jaz sem medved.”

… Zapustili so cirkus in se odpeljali nazaj v tovarno.

Ko so prispeli nazaj v tovarno so medveda poslali delati za stroj z veliko drugimi delavci. Dolge mesece je medved delal za tem strojem.

Nekega dne se je tovarna zaprla in vsi delavci so odšli. Medved je ostal sam in ni imel kam iti. Šel je pred tovarno in se zazrl v nebo. Vedel je, da ko gosi letijo na jug in drevesa izgubljajo svoje liste, se njegovim krajem približuje zima. Čas je bil za zimski spanec.

Prišel je do ogromnega drevesa, pod koreninami katerega je imel brlog. Ravno je hotel zlesti vanj, ko se je ustavil in rekel: “Ampak ne morem iti v brlog. Nisem medved. Sem neumen človek, ki nosi krzneni plašč in potrebuje delavska oblačila.”

Sedel je pred brlog, drhteč od mraza in si rekel: “Želim si, da bi bil medved.”

Ni vedel, kaj bi storil neumen človek, ki nosi krznen plašč in potrebuje delavska oblačila če bi zmrzoval na snegu. Ubogi Medved je bil zelo osamljen in žalosten. Ni vedel, kaj naj si stori.

Potem je nenadoma stopil v brlog. V notranjosti je bilo udobno. Mrzli veter in hladen sneg ga tu nista mogla doseči.

Ulegel se je na posteljo borovih vej in sladko zaspal.