Iskanje izgubljene igle
Nekega popoldneva v majhnem mestu, kjer so se vsi poznali, je skupina mladeničev zagledala starko Rabi, kako je obupno iskala nekaj na vrtu pred svojo hišo. Mladeniči so se ji približali ter jo vprašali, ali je kaj narobe, kaj išče in ali ji lahko pomagajo.
Žalostna stara gospa je odgovorila – izgubila sem svojo zlato iglo …
Ko so to slišali, so mladeniči začeli iskati, toda nenadoma je eden izmed mladeničev rekel: Rabi, vrt je zelo velik in kmalu se bo stemnilo, nam lahko poveste, kje približno ste izgubili iglo?
Starka je dvignila pogled, pokazala na svojo hišo in odgovorila: Da, prav imaš. Igla mi je padla tam, v hiši. To je razjezilo mladeniče – Rabi, si znorela? Če ti je igla padla v hiši, zakaj jo iščemo tukaj?
Rabi se je nasmehnila in jim rekla – zunaj je svetloba, ki je v hiši ni.
Mladenič, ki ni ničesar razumel in je mislil, da je stara gospa zagotovo izgubila razum, je rekel: Če iščete iglo ob svetlobi, kjer je niste izgubili, kako jo nameravate najti? Ali ni bolje, da vzamete svetilko in jo poiščete v hiši, kjer ste jo izgubili?
Starka se je spet nasmehnila in odgovorila: Za nekatere stvari si tako pameten… zakaj ne uporabiš svoje inteligence?
Nadaljevala je – Tako ste pametni, kdaj boste svojo inteligenco uporabili zase, za svoje notranje življenje? Velikokrat sem videla ljudi, ki iščejo stvari okoli sebe. Iščete tisto, kar se je v vas izgubilo. Zakaj iščete srečo okoli sebe? Ste jo tam izgubili ali ste jo izgubili v sebi?
