Filozofija za otroke (FZO) je vzgojno-izobraževalni program, ki ga je v ZDA v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kot obetajoč pedagoški pristop k poučevanju in razvijanju mišljenja, zasnoval filozof Mathew Lipman. Program filozofije za otroke predvideva, da so otroci radovedni, razmišljujoči, ustvarjalni in komunikativni – po naravi filozofi. Leta 1974 so ustanovili Inštitut za razvoj filozofije za otroke (The Institute for the Advancement of Philosophy for Children – IAPC), v sedemdesetih letih so projekt začeli množično uvajati najprej v osnovne šole v ZDA, danes pa ga najdemo v vrtcih in šolah v številnih državah po vsem svetu. V šolskem letu 2001/2002 je bila FZO v tradicionalni obliki tudi v Sloveniji uvrščena v nabor izbirnih predmetov v zadnjem triletju osnovne šole. Trenutno v Sloveniji program filozofije za otroke ponuja okoli 50 šol, pojavlja pa se tudi v okviru dejavnosti nekaterih drugih izobraževalnih organizacij, knjižnic itd.
Primerjave med slovenskimi šolami in šolami na zahodu kažejo, da smo pri nas v zaostanku pri spodbujanju kritičnega mišljenja. Zdi se, da si naš šolski sistem na tem področju trenutno ne prizadeva dovolj. Tudi zato bi bilo vpeljevanje filozofije za otroke v slovenske šole dobrodošlo in koristno dejanje. Filozofija se s spodbujanjem zanimanja za družbena vprašanje, raziskovanja vsakdanjih prepričanj, kritičnega mišljenja, refleksije lastnih vrednot in razvijanjem argumentirane ter civilizirane izmenjave mnenj sklada s cilji osnovne šole in tako po raziskavah, ki so na tem področju na voljo, znatno izboljšuje rezultate na testih inteligentnosti, bralnih in učnih sposobnosti.
Osnovna metoda pouka filozofije za otroke je dialoško spodbujanje mišljenja, ki se sproži ob določeni predlogi (zgodbi, sliki, videu, pesmi itd.), pri čemer se mora učitelj_ica ravnati po interesu učencev_nk, torej po tem, kar oni sami izpostavijo kot pomembno (problematično) in kar je zanje miselni izziv. Vloga učiteljev_ic je zato predvsem pomoč pri izražanju, oblikovanju pogledov, analizi uporabljenih pojmov, iskanju predpostavk, proizvajanju novih idej, razvijanju kritičnosti in ohranjanju rdeče niti razprave (da se učenci in učenke smiselno, logično in strpno navezujejo drug na drugega). Jedro programa je raziskovanje. To ni dojeto kot strogo specializirano področje, dostopno samo majhnemu odstotku posebej poklicanih visoko usposobljenih specialistov, temveč se v filozofsko raziskovanje lahko vključi vsakdo in v vseh starostnih obdobjih.